GERONIMOKo veter ti polepša obraz,
spet veš da živ si in imaš čas,
da najdeš vse stvari,
ki si jih že poznal.

Otroški smeh in solze na tleh,
sonce ob boku,
veter v laseh
in cesto, ki te pelje samo naprej.

Vedno iskala sva način,
kako ostati zvesta sebi in vsem,
ki so zaljubljeni v ta svet.

V vsakem dihu sto želja,
v vsakem listu sva doma
in tam ostajava,
dokler ne pride dež.

Vem, kamorkoli grem,
najdem te nekje,
kjer oba sva, kot da sva doma.

Vsi iščemo to svojo pot,
čeprav na njej stojimo že ves čas
in vse, kar rabiš, je ritem za korak.

Na koncu ceste čakam te,
da se usedeva na klop,
pod drevo,
tam rodi se upanje.

Vem, kamorkoli grem,
najdem te nekje,
kjer oba sva, kot da sva doma.

ČAS PRIDE IN GREČas pride in gre,
slika ista je.
Počasi pa ne vem,
kdo, kdo je …

Kdo na sliki je,
ki jo nosim že
več kot petnajst let,
kdo, kdo je …

Včasih vedel sem,
kdo sem in kam grem.
Zdaj ne vidim več
ceste svoje.

PISMORad napisal bi pismo,
ji povedal vse,
kar se je spremenilo,
odkar je ni ob tebi.

Tuje so ti besede,
tuje ti je pero.
Prazen list je pred tabo,
dan spreminja se v temo.

In vedno,
ko spomini rišejo ti nebo,
pusti bolečini naj ti daje svoj ton.
Naj sliši te, naj sliši te.

Rad napisal bi pismo
in poslal ga v svet.
V steklenici naj pluje,
naj pluje tja čez.

In vedno,
ko spomini rišejo ti nebo,
pusti bolečini naj ti daje svoj ton.
Naj sliši te, naj sliši te.
Vedno, ko pišeš ji pisma!

Vedno vem, sliši te,
vedno vem, sliši te,
ko pišeš ji pisma,
pisma v slovo.

ČE HOČEŠ, GREMZate vedno najdem vse besede,
zate vedno, vedno bil sem tu.
In na koncu najine sem bede
sedel ob reki, gledal v nebo.

Ker če hočeš, grem
in če hočeš, grem stran.

In vem, da vsak je konec nov začetek.
Žal mi je, da sem začel tako.
Ker na koncu najine sem ceste
na makedamu mahal ti v slovo.

LISTJE PADA Z MANO NA TLATvoj smeh našel sem,
ko nisem ga iskal.
Tako kot vedno najdem vse.

In vem,
da najboljše se stvari zgodijo ob
najslabšem času.

Ko gledam skozi okno v jesen,
spet sem gol, ko zavije veter.

Listje pada z mano na tla!
Tam vsi čakamo na pomlad, pomlad.
Listje pada z mano na tla!
Tam vsi čakamo na, čakamo na pomlad.

Če tvoj se korak bo kdaj, kdaj upočasnil,
zaradi teme in dežja.
Ta dež nam dela luže, da spet vidimo v nebo,
v odsevu ceste.

Ko gledaš skozi luže v nebo
in korak se za hip ustavi.

Listje pada s tabo na tla!
Tam vsi čakamo na pomlad, pomlad.
Listje pada z nami na tla!
Tam vsi čakamo na, čakamo na pomlad.